arhitektura Starc

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

• 
   PRITLIČJE
• 
   NADSTROPJE
• 
   PREČNI PREREZ
• 
   JUŽNA FASADA
• 
   SEVERNA FASADA
• 
   VZHODNA FASADA
• 
   ZAHODNA FASADA

1. FOTOGRAFIJE
2. NAČRTI

PODATKI

Hiša v Šujici odslikava mladostniško zagnanost njenih naročnikov, ki so želeli združiti skandinavski pridih bivanjske kulture s tehnologijo »gorske arhitekture«. Zamaknjena streha in nadstrešek na zahodni strani objekta, ki usmerja poglede proti travnikom in gozdnemu robu, dajeta vtis, kot da ne gre za stanovanjsko hišo iz ljubljanskega predmestja, ampak za zavetišče, večji bivak v neokrnjeni naravi. Sleme hiše je orientirano v smeri S-J, objekt sodi v nizkoenergijski razred. Poraba energije za ogrevanje po PHPP normah znaša 18 kWh/(m2a). Notranjost objekta določajo vidni leseni konstrukcijski elementi z lesenimi oblogami in plezalna stena preko celotne širine objekta v petih ravneh. 

HIŠNA TEHNIKA
toplotna črpalka (zrak-voda)
prezračevanje z rekuperacijo
zbiranje deževnice
mala biološka čistilna naprava

odobrena nepovratna spodbuda Eko sklada                         12.540 €

INVESTITOR
Ko se človek enkrat odloči za gradnjo hiše, je prvi korak (P.S. za katerega še vedno mislim, da je najpomembnejši v vsem procesu) izbira arhitekta. Pri odločanju za pravega so-ustvarjalca ljudje iščejo različne stvari, meni in Jerneju Valenčiču pa sta bili najpomembnejši dve: obvladovanje najnovejših tehnologij pasivnega načina gradnje in odprtost arhitektovega duha za mojo vizijo bivanja. Po prvem srečanju z Jasno je bila najina odločitev sprejeta.

Jasna je preprosto neizpodbiten strokovnjak na tehničnem področju. Zakaj si upam to stoprocentno trditi, kjub temu, da sem sama na tehničnem področju novorojenec? Če ne verjamete mojim besedam, samo pomislite, Jasna je malo nazaj zgradila pasivno hišo zase. In kadar človek gradi zase, takrat gotovo naredi, kar je najbolje! Kar sem se prepričala tudi na prvem sestanku, ki se je zgodil kar v njenem novem pasivnem kraljestvu. Pri snubljenju za arhitekta, sva bila na sestankih z veliko arhitekti, čisto premalo pa je bilo takih, ki bi demonstrirali zadostno tehnično poznavanje.

In drugi vidik, odprtost, sodelovanje … preprosto razumevanje najinih želja. Ker sva imela z Jernejem Valenčičem že precej jasno vizijo hiše, nama je veliko pomenilo to, da arhitekt ne vsiljuje svojih vizij, temveč s svojim znanjem in izkušnjami obogati v mislih že živo hišo. In z izredno so-čutnim in živahnim so-ustvarjanjem Jasna navdušuje prav s tem.

Ostalo pa ni le pri tem, kar sem v arhitektu iskala na začetku. S sodelovanjem z Jasno nisem dobila le tehnično brezhibne uresničitve mojih in skupnih vizij, temveč človeka, ki ne prereže le popkovine pri rojstvu hiše, temveč ostane zlata vreden svetovalec tudi pri njeni rasti po zadnjem uradnem plačilu.

Ana